Spet je bilo leto naokoli in prišel je dan odhoda na težko pričakovano zimsko usposabljanje enote reševalnih psov, kot uradno rečemo lavinskemu tečaju.

Z rahlo zamudo z moje strani sva se s Francijem iz Voklega odpravila proti našemu cilju, koči na Gozdu. Pot je minila hitro, letos brez natikanja verig saj je bila cesta po večini kopna. Tudi parkirnega prostora je bilo to dovolj za vse pa še koga. Sledila je prijava, prenašanje nadtežkih torb, rezervacija "taboljših" postelj in že sta se nam pridružili tudi Jasna in Katja. Tako je bila postava ŠKD Logatec na teh lavinah popolna. Razvrščeni smo bili v različne skupine, najbrž zato da ne bi preveč klepetali

S tem se nikakor ni strinjala Ginny, ki je to tudi glasno povedala. Ko smo hodili do delovišč, je tulila in javkala, saj so bile spredaj njene avstralske prijateljice do katerih ni mogla priti. Mnogim se je najbrž zdelo, da jo dajem iz kože, ona pa je želela le biti s svojimi.

V četrtek se je začel prvi delovni dan. Odšli smo na delovišča, kjer smo skopali grobove (to so luknje v snegu, kamor se gre človek skriti, da ga pes potem poišče) in se pripravili za trening. Pridno smo trenirali vse do nedelje. Ginny je delala odlično. Z največjim veseljem je iskala in odkopavala markerje

V popoldnevih, ko so psi zasluženo počivali pa za nas ni bilo počitka. Prisluhnili smo poučnim predavanjem, preostali čas pa namenili socialnim stikom - predvsem čvekanju in petju v MPZ ERPS (mešani pevski zbor enote reševalnih psov). Za obilico smeha je poskrbel sobotni krst, kjer smo "tamaučke" uradno sprejeli medse.

Pa je za nami še en letni tabor. Tokrat smo se, tako kot 2 leti nazaj, odpravili v Varpolje pri Mozirju. Super lokacija, ki ima v bližini vse kar potrebuješ.

Prijavljenih je bilo nekaj čez 100 vodnikov iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Sloveške in Italije. Razdeljeni smo bili v skupine in vsak dan s svojo skupino odšli na različna delovišča.

Naša skupina je imela 2x IPO in 2x ruševino. Delali smo super, nič slabše pa ni bilo v prostem času .

Nov izziv naju čaka v soboto, ko bova opravljali najin prvi pravi izpit - nacionalni izpit. Tak kot IRP-PO samo brez streljanja. Že pišem listke kaj vse moram vzeti sabo in ob vsem skušam ostati čim manj žičvna.

Nekaj slikc, sposojenih od Žigata. 

išči

na podstrešju neke stare kmetije, tale je bil težek pravi Ginny

v grobu

delček naše skupine

na koncu pa zaslužena igra

V soboto, 25. aprila smo se reševalci podali na Gorenjsko, natančneje na Zelenico, malo pred mejnim prehodom Ljubelj.
Zbrali smo se z vseh koncev in krajev Slovenije, niso manjkali niti bodoči reševalci z Goričkega. Organizatorji so nas razdelili v skupine in s svojimi vodji smo se podali na delovišča. V naši skupini je bilo nekaj novih obrazov, z nekaterimi pa smo se že dobro poznali. Delali smo dobro, všeč mi je bilo, da smo na vsakem delovišču imeli dovolj časa za dobro delo vsakega posameznega psa. Vse pohvale organizatorjem :)

Po končani vaji je za večino sledilo še kosilo, ker pa sem sama med bolj zbirčnimi, sem si postregla samo s sokom. Seveda ni šlo brez čvekanje in postanka v tržiški kavarni ,nato pa hitro proti domu. No ja, hitro je šlo, do doma pa ravno ne. Malo pred šentviškim predorom je namreč Pasat povedal, da je utrujen in ne more več. Mislila sem si, da se bo morda lažje peljal z manjšo hitrostjo, zato sem zavila na izvoz z avtoceste. Od olajšanja je avtoček kar ugasnil in ni hotel več vžgati. Ni mi preostalo drugega kot to, da sem vklopila vse štiri 'žmigovce' in se lotila postavljanja trikotnika. Za mano sta se pripeljala Laura in Vid, ki sta k sreči opazila, da je 'lej k se je enmu pokvaru avto' moj avto in mi priskočila na pomoč :) Po očetovih napotkih sem poklicala vse ustrezne službe in tako smo počakali na avtovleko. Ginny se je stisnila v vižlasti boks in se odpeljala v rezidenco Žižek, jaz in avto pa z vleko proti servisu. Ko smo tam uredili vse potrebno in se zmenili, da avto počaka pri njih (med vikendi in prazniki servisi ne delajo), naju je z Ginny Vid prijazno popeljal domov :)
Hvala obema za prijaznost in prevoz. Ne zgodi se ravno velikokrat, da se na dan, ko je brat na fantovščini, starša pa pri babici, pokvari avto :D

Več slik si lahko pogledate v galeriji