V soboto, 28. avgusta, sva se z Ginny odpravili na tretjo Rally obedience tekmo v letošnjem letu, ki je potekala na vadbišču Kinološkega društva Barje.
Za dobro jutro me je pričakalo škrebljanje dežja po strehi, zato sem se ob prvem zvonenju budilke le zavila v kovter in zaspala nazaj. Pol ure kasneje je bilo treba res vstati in malce pohiteti. V torbo sem naložila osnovne stvari, brez katerih ne morem na tekmo, dodatno pa še rezerven set oblačil in gumijaste škornje.
Na poligonu so bile priprave na tekmo v polnem zagonu. Po prijavi sem Ginny še dodatno sprehodila, da je lahko v miru opravila vse potrebe. Ker nisva bili na vrsti med prvimi, sem najprej opazovala delo drugih tekmovalcev in se spraševala kako bo šlo nama. Nisem bila prepričana kolikokrat bo Ginny položila svojo rit na mokro travo, malce me je skrbela tudi miza. Nisem imela dosti časa za razmišljanje, saj sem kmalu morala it po Ginny in jo pripravit na nastop.
Kot ponavadi sem opravila najin protokol in pripravila Ginny za delo. Ko mi je sporočila, da želi delati, sva začeli s progo. O sami progi ne bom dolgovezila, ker imam za to filmček, bom pa izpostavila nekaj napak. Pri vaji sedi pred vodnikom s flipom je Ginny spustila prvi del vaje - sedi pred vodnikom Ob mojem koraku nazaj se je vrgla kar v flip, kar je posledica tega, da sem zadnje čase veliko uporabljala to povelje in Ginny zdaj v ihti vedno popravlja svojo rit ob mojo nogo . Naslednja napaka je bila pri vaji "miza", kjer se po pričakovanjih ni takoj usedla. Kasneje jo je zmotil pes, ki je nekje v bližini začel lajati, in se je zato malo zmedla, sicer pa je imela lepo pozornost. Tudi usedala in ulegala se je skozi celotno progo brez problema, pri čemer me je pozitivno presenetila.
Za konec lahko zapišem, da je bil najin nastop soliden, vendar sva lahko tudi boljši. Če se bova uspeli popraviti, pa bomo videli v nedeljo na tekmi KD Pluton.
Po dolgem času sem si omislila novo igračko, pa ne tako za Ginny, ampak za moj fotoaparat . Od torka naprej sem bogatejša za objektiv Sigma 70-200 f2.8, ki sem ga seveda takoj morala sprobati .
Po dolgem času, smo se člani spletnega foruma Pesjanar.si zopet zbrali na že skoraj tradicionalnem pikniku v Kranju.
Verjetno mi ni potrebno posebej poudarjati, da smo se imeli super! Psi so divjali po travnikih, čofotali in plavali v Savi, lastniki pa smo se najedli in naklepetali. Z Ginny sva seveda izkoristili tudi priložnost in povadili reševalske ovire Kluba vodnikov reševalnih psov Kranj. Kljub množici psov je bila Ginny lepo zbrana in pridno premagovala ovire. Tudi sicer lahko zapišem, da me je prijetno presenetila. Nisem točno vedela kakšno obnašanje lahko pričakujem, a se je izkazalo, da se zna lepo vesti v taki množici psov.
Najbolj pa je Ginny uživala v igri s svojo kravico Brihto :)
V četrtek smo trenirali na ruševini v Šiški. Prav fino je bilo preizkušati in trenirati naše pasje spremljevalce na pravi ruševini, polni neprijetne podlage in skrivnih kotičkov.
Za ilustracijo prilagam nekaj Ginnynih slikc.
Hodim po robu prepada in pazim, da ne padem notri (kot Ronja, razbojniška hši )
Kar precej časa je minilo od zadnjega vpisa na Ginnyni strani. Obljubim, da bom zopet probala redno pisati o prigodah moje zverinice.
V času od zadnjega vpisa se je zgodila kar precej pomembnih reči. Kot prvo naj omenim, da sva uspešno opravili nacionalni izpit reševalnega psa - iskanje pogrešanih oseb, prve stopnje . Uspelo nama je stopiti stopničko višje na poti do pravega reševalnega para.
Med drugim sva sodelovali tudi na dveh Rally obedience tekmah, kjer sva dosegli eno prvo in eno drugo mesto :) Prejšnji mesec sva se udeležili tudi frizbi tekme 4fun, ki je potekala v Novem mestu. Tam sva v disciplini Dogdartbee dosegli drugo mesto, v skupinski disciplini Medley Relay v triu z Olivio in LucyLou prav tako drugo mesto.
Povrhu vsega sem uresničila projekt, ki sem si ga zadala že nekaj časa nazaj. S pomočjo pridnih piscev smo objavili spletni portal o avstralskih ovčarjih, kjer bomo skušali redno objavljati novičke iz avstralskega sveta, na strani pa se že najde obilno koristnih informaciji o pasmi. Vabljeni k ogledu!
Spet je bilo leto naokoli in prišel je dan odhoda na težko pričakovano zimsko usposabljanje enote reševalnih psov, kot uradno rečemo lavinskemu tečaju.
Z rahlo zamudo z moje strani sva se s Francijem iz Voklega odpravila proti našemu cilju, koči na Gozdu. Pot je minila hitro, letos brez natikanja verig saj je bila cesta po večini kopna. Tudi parkirnega prostora je bilo to dovolj za vse pa še koga. Sledila je prijava, prenašanje nadtežkih torb, rezervacija "taboljših" postelj in že sta se nam pridružili tudi Jasna in Katja. Tako je bila postava ŠKD Logatec na teh lavinah popolna. Razvrščeni smo bili v različne skupine, najbrž zato da ne bi preveč klepetali
S tem se nikakor ni strinjala Ginny, ki je to tudi glasno povedala. Ko smo hodili do delovišč, je tulila in javkala, saj so bile spredaj njene avstralske prijateljice do katerih ni mogla priti. Mnogim se je najbrž zdelo, da jo dajem iz kože, ona pa je želela le biti s svojimi.
V četrtek se je začel prvi delovni dan. Odšli smo na delovišča, kjer smo skopali grobove (to so luknje v snegu, kamor se gre človek skriti, da ga pes potem poišče) in se pripravili za trening. Pridno smo trenirali vse do nedelje. Ginny je delala odlično. Z največjim veseljem je iskala in odkopavala markerje
V popoldnevih, ko so psi zasluženo počivali pa za nas ni bilo počitka. Prisluhnili smo poučnim predavanjem, preostali čas pa namenili socialnim stikom - predvsem čvekanju in petju v MPZ ERPS (mešani pevski zbor enote reševalnih psov). Za obilico smeha je poskrbel sobotni krst, kjer smo "tamaučke" uradno sprejeli medse.
Že kar nekaj časa nisem napisala ničesar novega. To seveda še ne pomeni, da se nič ni dogajalo, le časa za blog si nekako nisem vzela.
Da se malo odkupim prilagam nekaj današnjih fotk. Ginny v snegu noro uživa, ko se v snegu dela pasje "angelčke", lovi kepe ali pa raziskuje neprehojena območja.
Danes je bil očitno dan norčavih obrazov, pust se bliža!
Ob mojem koraku nazaj se je vrgla kar v flip, kar je posledica tega, da sem zadnje čase veliko uporabljala to povelje in Ginny zdaj v ihti vedno popravlja svojo rit ob mojo nogo 
. Naslednja napaka je bila pri vaji "miza", kjer se po pričakovanjih ni takoj usedla. Kasneje jo je zmotil pes, ki je nekje v bližini začel lajati, in se je zato malo zmedla, sicer pa je imela lepo pozornost. Tudi usedala in ulegala se je skozi celotno progo brez problema, pri čemer me je pozitivno presenetila.
.
